Kaj je akcija Očistimo Slovenija digitalnih odpadkov?
Ključne informacije na kratko. Ekologi brez meja smo leta 2018 akciji Očistimo Slovenijo rekli ‘še zadnjič’. Takrat smo lahko zgolj slutili, da nam bodo v prihodnjih letih preglavice povzročali tudi nevidni odpadki v obliki datotek, aplikacij, e-sporočil in druge digitalne nesnage. Ti so še posebej prišli do izraza v času epidemije, ko skupinske čistilne akcije niso bile mogoče. V mreži Let’s do it!, katere člani smo, so takrat pričeli spodbujati k digitalnim čistilnim akcijam.
V letu 2024, prvem letu akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, smo združili moči z o28 komunikacijsko skupino, Ministrstvom za digitalno preobrazbo in številnimi podjetji pri vseslovenski pobudi najlažje čistilne akcije na svetu. Gre za množično čiščenje naših elektronskih naprav, diskov in e-poštnih predalov v želji pobrisati karseda veliko digitalne navlake. Čistiš lahko kadarkoli sam/a ali pa se organiziraš z družbo prijateljev, sorodnikov, sodelavcev - vsa navodila smo zbrali na tej spletni strani. Ker pa se spremembe ne dogajajo čez noč, lahko z nami čistiš in oddaš rezultate vse od februarja pa do 16. marca do 16. ure, nato pa bomo sešteli zbrisane GB in sporočili naš učinek.
Zdaj potrebujemo tebe in vse vas, da Slovenija pri čiščenju ponovno prevzame primat in postavi tudi digitalni rekord.
Kaj je digitalni odtis in zakaj se tega lotevamo?
Ogljični odtis se nanaša na količino toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida (CO2), ki jo določena dejavnost, organizacija, izdelek ali posameznik sprosti v ozračje. Ta koncept se uporablja za merjenje prispevka k podnebnim spremembam in se izraža v enotah ekvivalentov ogljikovega dioksida (CO2eq), da se upoštevajo še drugi toplogredni plini.
Ogljični odtis digitalnih aktivnosti se nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, vključno z brskanjem po spletu, pošiljanjem e-pošte, uporabo socialnih omrežij, prenosom datotek, gledanjem spletnih videoposnetkov itd. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis.
- Poraba električne energije: Podatkovni centri, kjer se shranjuje in obdeluje velika količina spletnih podatkov, zahtevajo veliko električne energije za delovanje strojne opreme, hlajenje in vzdrževanje.
- Podatkovna povezljivost: Prehod podatkov prek omrežij, zlasti preko brezžičnih omrežij, zahteva električno energijo. Večji podatkovni promet pomeni večjo porabo energije.
- Algoritmi in obdelava podatkov: Zapleteni algoritmi in obdelava velike količine podatkov zahtevajo zmogljive računalniške sisteme, ki porabijo več energije.
- Zasnova programskih rešitev: neučinkovitost pomeni višjo porabo naravnih virov ter večjo potrebo in hitrejše trošenje strojne opreme.
- Vzorci uporabe: različni načini uporabe enih in istih digitalnih rešitev imajo lahko zelo različne ogljične odtise.
Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, prispevale k 4-5% svetovnih izpustov toplogrednih plinov v 2023, njihov delež pa zraste za približno 6 % na leto. To je že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet.
»Digitalno je fizično. Digitalno ni zeleno. Digital stane Zemljo. Vsakič, ko prenesem e-pošto, prispevam h globalnemu segrevanju. Vsakič, ko tvitam, iščem, preverjam spletno stran, ustvarim onesnaženje. Digitalno je fizično. Ti podatkovni centri niso v oblaku. Na kopnem so v ogromnih fizičnih zgradbah, polnih računalnikov, lačnih energije. Zdi se nevidno. Zdi se poceni in brezplačno. Ni. Digital stane Zemljo.« Gerry McGovern